četrtek, 30. september 2010

Blogger Attack!

Hehe, spet sem naletel na super zadevo med naključnim brskanjem po spletu. Tako kot vedno, ko pa nekaj iščeš, pa itak nikoli ne najdeš. Imam občutek, da se ti takrat stvari dobesedno skrivajo, sicer je pa ena dobra stvar pri tem, da najdeš potem tudi take zanimivosti.

Tip: Deluje odlično proti slikam in podobnemu spamu!


- S tipkami usmerjaj ladjico.
- Streljaj s presledkom.
- Stisni B, da vidiš kaj je še "živo".
- Veselno napadanje ;-)

sreda, 29. september 2010

Jesensko ustvarjanje

Klik za več slik
Slučajno sem naletel na to zanimivo spletno stran, kjer iz odpadlega jesenskega listja (bolj natančno: gre za drevo Chinar, ne vem slovenskega imena, najbolj pa me spominja na Javor) naredijo pravo umetnino!

Kolikor sem razumel iz slik, gre za tehniko rezkanja, podobno kot smo to delali v osnovni šoli pri likovni vzgoji s pomočjo linoleja in nožkov. Na kratko: najprej liste umijejo, nato skuhajo v vreli vodi, nato raztegnejo po plošči, nato z neznanim orodjem 'spraskajo' motiv in nato s čopičem odstranijo umazanijo ter na koncu vse skupaj posušijo v mikrovalovni pečici. Kako točno to poteka pa si lahko pogledate v tem pdf-ju. Vsekakor če bom imel čas in voljo, bom sedaj ko se počasi bliža jesen to tehniko tudi stestiral.

Bomo videli, če bo uspelo kaj iz tega :-)

p.s.: še več motivov lahko pogledamo tu.







ponedeljek, 27. september 2010

Slika dneva: "Fakič"


Nisem mogel mimo tej slike, ki je privabila nasmešek na obraz, kljub slabemu vremenu. Gre za štiri metre visok kip iz marmorja, ki ga je naredil italijanski umetnik Maurizio Cattelan. Skulptura ima tudi malo provokativno umetniško ime 'L.O.V.E' (Cattelan says: 'officially it's name is L.O.V. E. - so it stands for love - but everyone can read between the lines and take away the message they see for themselves.'). Stoji pa pred borzno hišo na trgu Piazza Affari v Milanu. Kip bo na tem mestu stal samo 10 dni. Potem ga bodo umaknili, ker mestni svet meni, da ni primeren!

Le zakaj? :-)

Več slik si lahko ogledate tu.

petek, 24. september 2010

Video dneva: Brada 94 dni

Nekaj iz osebnega arhiva! Ima vonj po naftalinu. Gre za filmček, ki sem ga sam posnel med letoma 2005-2006. Šlo pa se je za stavo 5.000SIT, da se nebom bril od 5.12.2005 do 7.3.2006 (vmes sem izpustil 5 dni fotografij, ker sem bil v bolnici - brada je rasla normalno naprej). Na srečo še takrat brada ni rasla tako hitro kot danes. Ampak uspelo mi pa je, da sem se vsak dan slikal, respect! :-)


Edino kar lahko tu dodam je, da sem dobil 5.000SIT! In pa, da je bilo super se spet pobrit! :)

četrtek, 23. september 2010

Hiška - brunarica

Načrt brunarice in mere
Kot sem obljubil Rudiju, sem se lotil izdelave lesene hiške v stilu brunarice. V glavi sem imel idejo takšne hiške, kot smo jih lahko gledali v raznih pravljicah in risankah. Načrt za hiško sem narisal v Google SketchUp-u. Če kdo želi si lahko načrt (ki je narejen zelo amatersko) potegne dol tu (4mb).

Tako sem nekega dne šel v gozd in nabral nekaj leskovih vej in ostalega materiala ter nato napadel garažo in orodje. Ker mi je po izgradnji osnovnega okvirja ter strehe zmanjkalo materiala, sem moral ponovno v gozd. Tokrat po malenkost debelejše palice, ki sem jih prerezal na pol in pritrdil na okvir. Kar je nastalo pa si lahko pogledamo v galeriji spodaj :-)


<geek>
Stestiral bom ColorBox - galerijo narejeno s pomočjo jQuery-ja. Zaenkrat zgleda dokaj enostavno, bomo videli, kako se to obnese v praksi.
</geek>

Klikni za galerijo





















Morski prašiček - težave z zobki

Rudi, 24.4.2007
Spet sem si vzel nekaj časa, da napišem nov 'post'. Tokrat bom napisal o mojem oziroma našem (moj je takrat, ko je treba počistit kletko, yep it's a dirty job op.a.) morskem prašičku Rudiju.

Je zelo bojazljiv morski prašiček, pravzaprav so to vsi, ker je to neke vrste njihov obrambni mehanizem, če deluje v naravi pa ne vem. Na sliki levo je Rudi star nekaj dni. Rodil se je v začetku meseca Aprila leta 2007. Ima še bratca Maksa in sestrico Neli. Če se ne motim so vsi trije na svet prijokali oz. pricvilili v Velenju.

Danes je Rudi star že več kot tri leta in tehta dobrih 1200g (nazadnje stehtan na kliniki za male živali SG, tri tedne nazaj), kjer je bil na posegu brušenja zobkov. O tem bom napisal kaj več kasneje. In sedaj je že pravi mali pujs, kot mu radi rečemo. Zelo rad jé, skoraj vse kar pač ti pujski jedo. Izredno rad ima svežo travo, domačo solato, regrat, jagode, razno sadje (banan ne mara preveč, v skrajni sili mogoče!) in pa seveda domače seno. Kupljenega sena niti povoha ne in ga uporablja za lulanje in valjanje po njem. Lahko tako mala žival ve, da je seno "iz trgovine"? :-) In ker je zelo priden pujsek, dobi tudi redno kakšne priboljške, kot so razne blazinice; zrnje; koruzo; palčke, posipane z vsemi mogočimi žitaricami in podobne krekerje. Preveč dobro se mu godi, kot nam zmeraj ponavljajo na pregledih. Ampak zakaj?

Rudi, 23.9.2010
Naš pujsek ima eno veliko težavo z njegovimi zobki. Kar je nasploh značilno za vse glodavce, je to, da si morajo redno brusiti zobke. Če si jih ne dovolj, ti postanejo predolgi in male živalce ne morejo več jesti normalno. Težavo imajo z mletjem hrane in posledično tudi požiranjem, ker jeziček ovirajo predolgi zobki. Ta bolezen oz. težava ima tudi svoje ime in sicer Malocclusion (žal ne poznam slovenskega izraza za to). Gre se za to, da se zadnji zobki zrastejo skupaj in tvorijo nekakšen most, ki uklešči jeziček. (slike in več si lahko preberete na linku)

Ker ti pujski živijo tudi v naravi  in so lahek plen, poskušajo skriti vsak znak bolezni. Zato moramo biti posebej pozorni na vsako spremembo v vedenju. Za našega pujska lahko sedaj že z gotovostjo rečem, kdaj ima težave z zobki (našteto spodaj) Bogi revež ima za sabo že tri težke operacije brušenja zob. Ko se je ta težava pojavila prvič, nisem bil toliko pozoren na to, sej niti nisem vedel, da se kaj takega zgodi morskim prašičkom. In kot vse zgleda sedaj, se bo to ponavljalo vsako leto, dokler bo Rudi še veselo skakal po svoji kletki.

Prvič se je to zgodilo septembra leta 2008, ko je Rudi naenkrat nehal jesti travo in solato ter se skrival samo v svoji hišici. Bil je zelo nerazpoložen in se ni razveselil hrane, na katero je drugače zmeraj čakal na svoji skodelici! Na srečo sem takrat pogledal na Google, kaj bi lahko bil razlog za tako spremembo v vedenju in veliko zadetkov je bilo povezanih s težavami z zobki. In, na žalost Rudija, res je bilo tako. Peljali smo ga lokalnemu veterinarju, ki ga je pogledal in rekel, da so zadnji zobki čisto zraščeni. v nekakšen mostiček Peljali smo ga v Ljubljano na veterinarsko fakulteto, kjer nam je Joško Račnik zelo pomagal in sprejel našega Rudija v skrbno nego. Bil je zelo v slabem stanju, imel je komaj 700g, kar je skoraj pol kilograma manj, kot je težek sedaj. Dobil je veliko zdravil in 14 dni bil kot v domači "bolnici" (hranjen po brizgi, zdrobljena, zmiksana hrana, ogromno različnih zdravil proti bolečina, slabosti, driski,...). Po slabem mesecu je prišel k sebi in je bil spet dobri stari Rudi! :-)

Povešena spodnja ustnica
Takrat so opravili tudi rentgen slikanje (slike žal nimam) njegove glavice in ugotovili, da ima že od rojstva zamaknjeno spodnjo čeljust. Na lestvici od 1-5, ker je 5 najbolj kompliciran zamik čeljusti, ima Rudi težavnost 4,5. Zato se bojo zobki, ki se zaradi te zamaknjene čeljusti ne brusijo dovolj, ponovno zrasli čez dobro leto. In res je bilo tako! Avgusta 2009 se je zadeva ponovila, vendar Rudi ni bil več v tako slabi kondiciji, ker smo pravočasno reagirali in ga spet peljali na "izlet" v Ljubljano, ker so ga spet sprejeli v oskrbo in mu pomagali po najboljših močeh! Spet je dobil nekaj zdravil in skrbno domačo nego. Čez dober teden dni je Rudi spet prišel k sebi in spet veselo skakljal po svoji veliki kletki... toda kako dolgo?

Do letošnjega avgusta 2010, kjer pa sem že točno vedel zakaj se gre in kako Rudiju pomagati. Rudija smo ponovno peljali na brušenje zobkov. Tokrat kar na kliniko za male živali Slovenj Gradec. Ker je bil praktično še v dobri kondiciji, je operacijo prestal zelo dobro in je že drugi dan sam jedel ter tretji dan že skakljal po kletki. Eden izmed dobrih pokazateljev, da ima pujsek težave z zobki je tudi malo priprta usteca (slika zgoraj levo), ker so zaradi zamaknjene čeljusti tudi čeljustne mišice drugače 'natrenirane'. Baje obstaja neka čelada, ki pomaga glodavcem, da si ponovno natrenirajo te mišice in da grizejo pravilno.

Kateri so tisti detajli, da sem opazil Rudijeve težave z zobki:
1. Med hranjenem se sliši, kot da pujsek kiha!
2. Ko pujsek jé travo, v ustih še dolgo melje in prežvekuje! (sliši se 'žmikanje' oz. 'cmokanje')!
3. Postane neživahen in ne cvili, ko greš mimo kletke!
4. Zadržuje se v hišici ali gleda v steno!
5. Ne pride se "cartljat" in se ne razveseli lastnika!

Upam da bo sedaj mir do vsaj avgusta 2011, takrat bom pa spet pozoren na to, kako se naš mali pujsek obnaša! Ker ni hujše stvari, kot pa gledati majhno živalco, ki se hrane razveseli, jesti pa je ne more. V kliniki so mi tudi svetovali, naj Rudiju naredim hišico iz lesa, da jo bo grizel in si s tem brusil zobke.

Kako mi je pa to uspelo, si pa lahko pogledate v naslednjem postu.

torek, 07. september 2010

Digitalni okvir...

Viewsonic VFM735w-51P
Ata je lani dobil za rojstni dan tale okvir in seveda kdo drug se ga bo lotil kot jaz? ;-) Z veseljem sem ga pogledal in testiral po dolgem in po čez.

Leto je skoraj naokrog in sem spet tu, ko sem dobil nalogo, da na novo naložim digitalni okvir s svežimi fotografijami. Ko se na njem že pol leta vrtijo iste slike, postane počasi tudi to dolgočasno, ampak a ni ravno point teh okvirjev, da so na njem vedno sveže nove slike?

Ja, naj bi bilo tako, v kolikor lastnik okvirja ni len in se mu ni izmed 20.000 slik izbrat 1098 takšnih, ki so vredne, da se postavijo na ogled. In pa tukaj nastopi še druga težava, ki me najbolj muči oz. me odvrača, da bi redno dodajal sveže slike. Te fotografije je potrebno nato porezat (cropping, resizing, cutting), da se vidi dejansko kaj zanimivega iz slike.

Problem tega okvirja je, da je njegova resolucija za prikazovanje v razmerju 15:9 ali drugače povedano v pikslih 800×480px ali v inčih 7'. Večina fotoaparatov pa slika v razmerju 4:3 oz. podobnih in seveda v veliko večjih resolucijah. V kolikor nočeš, da imajo prikazane slike črni rob, je potrebno nekaj naštudirati. Okvir omogoča naključno prikazovanje slik, kar je zelo dobrodošlo, saj če se slike vrtijo po vrsti, si po nekaj časa lahko zapomniš vrstni red in že veš, aha za to sliko morja bo prišla slika Bleda in tako dalje...  To shuffle prikazovanje je sicer v redu, ampak jaz nisem bil zadovoljen z njim, ker se mi vrstni red ni zdel preveč random!

In kaj narediti, najboljše te izbrane slike poimenovati naključno, tako, da ne bodo po vrstnem redu, kot imajo ime. Kako najlažje narediti to? Uporabiti malo znanja, ki so me naučili na FERIju (asistent Šinjur) :-) jap, tudi nekaj uporabnega lahko odneseš iz faksa! Ker sem Linux/Windows uporabnik, in mi je bolj  všeč eksperimentiranje, sem se spomnil dokaj enostavne rešitve, kako poimenovat 1098 slik na random. Enostavna bash skripta, ki naredi točno to, kaj hočem.
#!/bin/bash
# nakljucno poimenuj vse .jpg datoteke
for datoteka in *.jpg
  do
   echo mv "$datoteka" $RANDOM.jpg
done

Ampak tu pa nastane prva težava, ker se lahko zelo hitro zgodi, da se bo tudi ta random ponovil, in povozil že obstoječo datoteko z random imenom (ukaz mv ne vpraša, ali zares želimo zamenjati datoteko - the linux power!), zato se je bilo treba spomniti boljše rešitve. In kaj mi je stric google povedal? Ne uporabljaj random generatorja na tak način! Uporabi ukaz sha1sum, ki je podoben md5sum-u in se večinoma uporablja za izračun checksum vrednosti za datoteke. Sliši se kot rocket science za tiste, ko ne veste o čem govorim :-)

To niti ni toliko pomembno, kaj je, kot pa drugo dejstvo, da ima vsaka datoteka svojo unikatno 160-bitno vrednost in to je točno to kaj si želim, pa še posledica tega je da se bodo datoteke naključno razvrstile. In to je to, pika na i!Češnja na vrh smetane! Izboljšana bash skripta pa je sledeča:
#!/bin/bash
# sha1sum preimenovanje datotek
for datoteka in *.jpg;
  do
   mv "$datoteka" $(echo "$datoteka" | sha1sum | cut -f1 -d' ').jpg
done

Skripta se požene in preimenuje vse .jpg datoteke glede na njihovo sha1sum vrednost. Ta del je rešen,  sledi pa naslednji del, ki je najbolj težaven in dolgočasen. Cropping, Resizing & cutting a picture.

Preizkusil bom nekaj batch resizerjev in cropperjev in bom kaj hitro ugotovil, kam pes taco moli. Vse kaj rabim zaenkrat je to, da mi vse slike (ležeče in pokončne) resiza na širino 800px, čeprav se mi zdi, da vedno bolj smrdi po ročni obdelavi slik, ker pri nekaterih bo pa tudi treba ročno narediti crop :-(

No ja, vseeno pa sem uspešno rešil to zadevo z razvrstitvijo slik. Ostalo pa bom še poskusil rešiti the geek way ;-)


[edit]
Resizanje je delovalo okej s programom FastStone ImageViewer-jem Vse slike sem z batch resize orodjem priredil na širino 800px. Potem pa pride na vrsto ročno delo corpanja (rezanja motivov). Če bo tehnologija pustila, bom izračunal koliko klikov in metrov je naredila miška med tem časom, in kam bi lahko prišel, če bi potegnil vse to v ravno črto! :-)

[edit 2]
Uspelo mi je zbrati podatke o tem koliko kilometrov sem naredil z miško in koliko klikov je bilo potrebnih za ta projekt. Na koncu sem imel na voljo 1060 slik, ker so nekatere bile po ponovnem pregledu neprimerne za okvir ;-)
Sledi še malo znanosti in računanja:
- Za vsako sliko sem porabil v povprečju 25 sek., kar znese 26500 sek. oz. če pretvorimo v ure je to 7.36 ur; dejansko pa sem delal 5 dni, ko sem imel čas in voljo.
- Za vsako sliko sem z miško naredil 70cm po ekranu, kar znese 74200cm oz. če pretvorimo v metre je to 742 metrov!
- Za vsako sliko pa sem porabil v povprečju 20 klikov z miško ter bližnjic s tipkovnico, kar znese 21200 klikov.
Vse skupaj sem beležil s programom Whatpulse, ki beleži vse klike in pritiske na tipkovnico. Sedaj pa že tudi nekaj časa pridno beleži razdalje, ki jih naredimo z miško po namizju. Tukaj si lahko pogledate moj profil in pa profil moje ekipe. Ker ta program uporabljam že od leta 2005 se je že nabralo tudi nekaj lepih številk. Če je verjeti tej statistiki sem naredil že 857 kilometrov z miško! Vau :-O

Kar ogromne številke za navidez tako enostavno nalogo, pa vendar se je obrestovalo, ker sedaj se slike  ne ponavljajo in zaradi njihovega števila ne moraš vedeti vrstnega reda. Vsi veseli! :-)

Vsi ga imajo...

Najtežje je začeti in tudi jaz ne vem, kje naj začnem. Mogoče s tem, da sem samo idejo za blog dobil med košnjo trave. Vprašanje ali bi mi po glavi divjale drugačne misli, če bi med njo poslušal mp3je?

Vsi ga že imajo, jaz pa še ne vem kaj je to... o blogu (blog, spletni dnevnik, spletopis, spletnik, blog, blogišče -  čudi me, da še ni kakšnega dodatnega prevoda za to, ki bi zvenel še bolj cerkveno, amen!)  govorim, da se razume, pa sem do sedaj preizkusil skoraj vse novosti, ki jih najdeš na internetu. Obvezno tudi vse neumnosti! V tem sem najboljši! :-)

Ne vem zakaj, ampak nekako se nisem nikoli dovolj posvetil tej zadevi, sedaj pa sem se odločil, da bom poskusil, če je to sploh zame. Prvo kot prvo, glede pisanja, če bo kje kakšna vejica preveč ali pa premalo, se pač zgodi, glede na to da je slovenščina moj "neuradni tretji tuj jezik" ;-) no ja, v vsakem primeru pa bo boljše, kot če bi uporabljal google translate... upam vsaj! Malo mi bo pa tudi pomagal ta dodatek, ki zaenkrat svoje delo opravlja prav solidno.

Kako pogosto pa bom pisal? Na to vprašanje pa še sam ne poznam odgovora :) V kolikor bom imel preveč prostega časa in bom imel kaj zanimivega ali pa tudi nezanimivega za napisat, si bom poskusil najti čas ter napisati moj pogled na svet.

Na tem mestu pa lahko vsi normalni ljudje nehajo brat, ker naslednji del bo pa bolj tehnično opisan... in skočijo naravnost na zadnji odstavek.

<geek>
Imel sem dve možnosti, ali na domač strežnik (1.6AMD XP+, 512DDR, GF 6200, ... več ) namestim wordpress in dodam eno free templato, ter jo v nedogled popravljam in spreminjam (in mi tudi nikoli nebo čisto všeč), ali pa sem bolj na izi in enostavno pogooglam (sem zato, da se ta beseda doda v SSKJ!), kako se nastavi alias (CNAME) za subdomeno na blogspot. Pozoren bralec je lahko že kaj hitro ugotovil, da sem uporabil drugo varianto, ker sem pač na 'komot' ;-) Z wordpressom se že igram na spletni strani www.drhorvat.si (malo reklame ne škodi) in bi ga lahko označil kot wordpress >> joomla & friends. Joomla is evil I tell you!

Kako se pa naredi to čudo tehnike?
1. Potrebujete lastno domeno, v mojem primeru piksna.net prižgana 6 svečka pred kratkim, čestitam!
2. Dostop do strežnika za upravljanje domene, v mojem primeru www.zoneedit.com
3. Dodamo Alias (CNAME) blog.piksna.net, ki kaže na ghs.google.com
4. Odpremo Settings -> Publishing -> Advanced Settings -> in pod Your domain napišemo lastno domeno, v mojem primeru blog.piksna.net, izklopimo, da se preusmeri promet iz piksna.net na blog, vpišemo zapleten captcha in to je to.
5. Počakamo nekaj časa, da se domenski strežniki posodobijo in to je to.
6. Ali pa pogooglaš za uraden odgovor na to vprašanje
</geek>

Tako, najtežji del je za mano, prvi uradni post je napisan. Vmes je enkrat zmanjkala elektrika in me znova opomnila, da morem v bližnji prihodnosti menjati UPS (uninterruptible power supply - brezprekinitveno napajanje) oz. njegove baterije, ki zdržijo celih 30 sekund!