Morski prašiček - težave z zobki

Rudi, 24.4.2007

Spet sem si vzel nekaj časa, da napišem nov 'post'. Tokrat bom napisal o mojem oziroma našem (moj je takrat, ko je treba počistit kletko, yep it's a dirty job op.a.) morskem prašičku Rudiju.

Je zelo bojazljiv morski prašiček, pravzaprav so to vsi, ker je to neke vrste njihov obrambni mehanizem, če deluje v naravi pa ne vem. Na sliki levo je Rudi star nekaj dni. Rodil se je v začetku meseca Aprila leta 2007. Ima še bratca Maksa in sestrico Neli. Če se ne motim so vsi trije na svet prijokali oz. pricvilili v Velenju.

Danes je Rudi star že več kot tri leta in tehta dobrih 1200g (nazadnje stehtan na kliniki za male živali SG, tri tedne nazaj), kjer je bil na posegu brušenja zobkov. O tem bom napisal kaj več kasneje. In sedaj je že pravi mali pujs, kot mu radi rečemo. Zelo rad jé, skoraj vse kar pač ti pujski jedo. Izredno rad ima svežo travo, domačo solato, regrat, jagode, razno sadje (banan ne mara preveč, v skrajni sili mogoče!) in pa seveda domače seno. Kupljenega sena niti povoha ne in ga uporablja za lulanje in valjanje po njem. Lahko tako mala žival ve, da je seno "iz trgovine"? :-) In ker je zelo priden pujsek, dobi tudi redno kakšne priboljške, kot so razne blazinice; zrnje; koruzo; palčke, posipane z vsemi mogočimi žitaricami in podobne krekerje. Preveč dobro se mu godi, kot nam zmeraj ponavljajo na pregledih. Ampak zakaj?

Rudi, 23.9.2010

Naš pujsek ima eno veliko težavo z njegovimi zobki. Kar je nasploh značilno za vse glodavce, je to, da si morajo redno brusiti zobke. Če si jih ne dovolj, ti postanejo predolgi in male živalce ne morejo več jesti normalno. Težavo imajo z mletjem hrane in posledično tudi požiranjem, ker jeziček ovirajo predolgi zobki. Ta bolezen oz. težava ima tudi svoje ime in sicer Malocclusion (žal ne poznam slovenskega izraza za to). Gre se za to, da se zadnji zobki zrastejo skupaj in tvorijo nekakšen most, ki uklešči jeziček. (slike in več si lahko preberete na linku)

Ker ti pujski živijo tudi v naravi  in so lahek plen, poskušajo skriti vsak znak bolezni. Zato moramo biti posebej pozorni na vsako spremembo v vedenju. Za našega pujska lahko sedaj že z gotovostjo rečem, kdaj ima težave z zobki (našteto spodaj) Bogi revež ima za sabo že tri težke operacije brušenja zob. Ko se je ta težava pojavila prvič, nisem bil toliko pozoren na to, sej niti nisem vedel, da se kaj takega zgodi morskim prašičkom. In kot vse zgleda sedaj, se bo to ponavljalo vsako leto, dokler bo Rudi še veselo skakal po svoji kletki.

Prvič se je to zgodilo septembra leta 2008, ko je Rudi naenkrat nehal jesti travo in solato ter se skrival samo v svoji hišici. Bil je zelo nerazpoložen in se ni razveselil hrane, na katero je drugače zmeraj čakal na svoji skodelici! Na srečo sem takrat pogledal na Google, kaj bi lahko bil razlog za tako spremembo v vedenju in veliko zadetkov je bilo povezanih s težavami z zobki. In, na žalost Rudija, res je bilo tako. Peljali smo ga lokalnemu veterinarju, ki ga je pogledal in rekel, da so zadnji zobki čisto zraščeni. v nekakšen mostiček Peljali smo ga v Ljubljano na veterinarsko fakulteto, kjer nam je Joško Račnik zelo pomagal in sprejel našega Rudija v skrbno nego. Bil je zelo v slabem stanju, imel je komaj 700g, kar je skoraj pol kilograma manj, kot je težek sedaj. Dobil je veliko zdravil in 14 dni bil kot v domači "bolnici" (hranjen po brizgi, zdrobljena, zmiksana hrana, ogromno različnih zdravil proti bolečina, slabosti, driski,...). Po slabem mesecu je prišel k sebi in je bil spet dobri stari Rudi! :-)

Povešena spodnja ustnica

Takrat so opravili tudi rentgen slikanje (slike žal nimam) njegove glavice in ugotovili, da ima že od rojstva zamaknjeno spodnjo čeljust. Na lestvici od 1-5, ker je 5 najbolj kompliciran zamik čeljusti, ima Rudi težavnost 4,5. Zato se bojo zobki, ki se zaradi te zamaknjene čeljusti ne brusijo dovolj, ponovno zrasli čez dobro leto. In res je bilo tako! Avgusta 2009 se je zadeva ponovila, vendar Rudi ni bil več v tako slabi kondiciji, ker smo pravočasno reagirali in ga spet peljali na "izlet" v Ljubljano, ker so ga spet sprejeli v oskrbo in mu pomagali po najboljših močeh! Spet je dobil nekaj zdravil in skrbno domačo nego. Čez dober teden dni je Rudi spet prišel k sebi in spet veselo skakljal po svoji veliki kletki... toda kako dolgo?

Do letošnjega avgusta 2010, kjer pa sem že točno vedel zakaj se gre in kako Rudiju pomagati. Rudija smo ponovno peljali na brušenje zobkov. Tokrat kar na kliniko za male živali Slovenj Gradec. Ker je bil praktično še v dobri kondiciji, je operacijo prestal zelo dobro in je že drugi dan sam jedel ter tretji dan že skakljal po kletki. Eden izmed dobrih pokazateljev, da ima pujsek težave z zobki je tudi malo priprta usteca (slika zgoraj levo), ker so zaradi zamaknjene čeljusti tudi čeljustne mišice drugače 'natrenirane'. Baje obstaja neka čelada, ki pomaga glodavcem, da si ponovno natrenirajo te mišice in da grizejo pravilno.

Kateri so tisti detajli, da sem opazil Rudijeve težave z zobki:
1. Med hranjenem se sliši, kot da pujsek kiha!
2. Ko pujsek jé travo, v ustih še dolgo melje in prežvekuje! (sliši se 'žmikanje' oz. 'cmokanje')!
3. Postane neživahen in ne cvili, ko greš mimo kletke!
4. Zadržuje se v hišici ali gleda v steno!
5. Ne pride se "cartljat" in se ne razveseli lastnika!

Upam da bo sedaj mir do vsaj avgusta 2011, takrat bom pa spet pozoren na to, kako se naš mali pujsek obnaša! Ker ni hujše stvari, kot pa gledati majhno živalco, ki se hrane razveseli, jesti pa je ne more. V kliniki so mi tudi svetovali, naj Rudiju naredim hišico iz lesa, da jo bo grizel in si s tem brusil zobke.

Kako mi je pa to uspelo, si pa lahko pogledate v naslednjem postu.